Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Moja zgodba

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Moja zgodba

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Moja zgodba

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Jože Bartolj

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Kulturni utrinki

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Jože Bartolj

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Moja zgodba

VEČ ...|19. 1. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

spominpolitikaDražgošedražgoška bitkaUrška Klakočar ZupančičJože Dežman

Moja zgodba

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

VEČ ...|19. 1. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom

Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDražgošedražgoška bitkaUrška Klakočar ZupančičJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|8. 12. 2024
Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

spominpolitikaMetod BerlecJože DežmanNacionalne države na udaru globalizacije

Moja zgodba

Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

VEČ ...|8. 12. 2024
Metod Berlec - Nacionalne države na udaru globalizacije

Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

spominpolitikaMetod BerlecJože DežmanNacionalne države na udaru globalizacije

Moja zgodba

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Peter HribarJože Dežman

Moja zgodba

Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

VEČ ...|27. 10. 2024
Okrogla miza Šentjošt, 27. 9. 2024, 2. del

V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.

Jože Bartolj

spominpolitikaOkrogla miza Šentjošt27. 9. 2024Peter HribarJože Dežman

Moja zgodba

VEČ ...|29. 9. 2024
Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

spominpolitikaJože DežmanUroš KoširLuka RozmanJure Tičar

Moja zgodba

Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

VEČ ...|29. 9. 2024
Poročilo 6 - 3450 umorjenih, Bratomor v jami pod Macesnovo gorico

V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanUroš KoširLuka RozmanJure Tičar

Moja zgodba

VEČ ...|22. 9. 2024
Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

spominpolitikaIvo PiryMiran TavčarJanez VrečekVinko TavčarJože DežmanPoročilo 6

Moja zgodba

Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

VEČ ...|22. 9. 2024
Ivo Piry in Miran Tavčar o pokopu sorodnikov Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja

Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvo PiryMiran TavčarJanez VrečekVinko TavčarJože DežmanPoročilo 6

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|23. 5. 2025
Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Blaž Lesnik

morjejadrnicanavtikanaravapohodništvocaminoGoriški Camino

Pogovor o

VEČ ...|21. 5. 2025
Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Tanja Dominko

izobraževanjeotrocidružbavzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|18. 5. 2025
2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

Jože Bartolj

spominpolitikaspominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarKatja Hrobar VirlogetManca ŠvaraTomaž Erzar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|23. 5. 2025
Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Z barke na Camino

Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.

Blaž Lesnik

morjejadrnicanavtikanaravapohodništvocaminoGoriški Camino

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2025
Benečija žaluje - zbogom msgr. Qualizza

Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture.  Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah.  Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.

Benečija žaluje - zbogom msgr. Qualizza

Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture.  Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah.  Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2025
Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm